4. PRINCIP - MANAWA – Zdaj je trenutek moči (BITI TU)

Obstaja samo tu in zdaj. Po kozmičnih zakonitostih, preteklost in prihodnost ne obstajata, pač pa obstaja večni trenutek Zdaj, v katerem sta preteklost in prihodnost združena v sedanjem trenutku. Vse se dogaja prav zdaj in iz tega načela izhaja trditev, da preteklost lahko spremenimo in prihodnost,  pravzaprav je v naših rokah.

Gregg Braden govori o božanski matriki, ki je prostor, kateri povezuje čas, prostor, čudeže in prepričanja. V svoji knjigi z istoimenskim naslovom razpreda, ali lahko duhovnost in znanost skupaj odgovorita na nekatera največja vprašanja v zgodovini človeštva, ter nam podaja poglobljen vpogled na ustroj že omenjene božanske matrike in način na katerega naj bi funkcionirala. V pričujoči knjigi, ki razbija nekdanje paradigme znanosti, nam Braden posreduje svoja spoznanja in prečka tradicionalne meje znanosti, zgodovine in religije ter ponudi svež vpogled v starodavne misterije. Knjigo omenjam, ker med drugim podaja čudovito razlago in razbija vsesplošno paradigmo o času in prostoru.

Najtežje je nove koncepte stvarnosti približati razumu. Vendar um je raztegljiv in več kot bomo ne samo pripravljeni vedeti, marveč tudi raziskovati, bolj prožen bo postajal naš um in kmalu nam postanejo logična pojasnila, za katera morda v danem trenutku domnevamo, da so nestvarna , nelogična in nerazumljiva.

Raznovrstni eksperimenti so pokazali, da je lahko elektron na dveh mestih hkrati. Kako je to mogoče? Zato, ker nas nič več ne omejujejo zakoni fizike, kot smo jih poznali nekoč.

Če razumemo dejstvo, da živimo v hologramski resničnosti, potem razumemo tudi to, da smo ljudje hologrami in vsak delec  odseva celoto. Za celoten hologram zavesti velja, da se majhna sprememba zrcali vsepovsod.  Zato je čas odločitve, da živimo tako, kot se odločimo doživljati svoj svet, na nas.

Kot zanimivost bi izpostavila ugotovitev, da je za premik zavesti potreben zgolj kvadratni koren odstotka celotne populacije, kar je zopet pokazatelj, kako majhna sprememba lahko vpliva na celoten sistem.

Albert Einstein je o času povedal, da čas sploh ni to kar se zdi. Ne teče zgolj v eno smer, in prihodnost obstaja hkrati s preteklostjo.

Tudi znani fizik, John Wheeler je komentiral, da je čas tisto, kar preprečuje, da bi se vse zgodilo hkrati.

Lahko bi rekli, da je čas najbolj neopredeljiv od vseh človeških izkustev. Ne moremo ga prijeti, ne moremo ga videti, pa vendar vemo, da v linearni resničnosti obstaja.

V našem malem svetu, ki smo si ga kolektivno ustvarili, večina ljudi živi v preteklosti ali beži v prihodnost, ter s tem izgublja dragocen sedanji trenutek, ki je vse kar je. Na omenjeni način, ne moremo izkusiti trenutka večnosti, ki se zdi kot trenutek, v katerem raztegnemo čas. Vse se še vedno dogaja in odvija, mi pa smo v trenutku, v katerem izkušamo brezčasnost. Glede na način življenja v zahodnem svetu, je prvotno miselnost tista, ki jo je potrebno spremeniti in preoblikovati. Nekateri preprosto bežijo od samih sebe in s takšnim početjem, tudi trenutka moči, večnega in vseprisotnega Zdaj, ni moč izkusiti.

Vračanje v preteklost in beg v prihodnost sta glavna vzroka, da ostajamo brez energije, ker jo vlagamo nekam, kjer ni ustvarjalna. Žal se ne zavedamo, kako s tem sami sebe vedno znova prikrajšamo za izkustvo lastne moči in koliko priložnosti je na ta način izgubljenih. Pomembno je, da prevzamemo kontrolo nad svojim življenjem in stopimo iz sence lastnih prepričanj. Toliko tega lahko izkusimo in doživimo, več kot smo si kdajkoli zamišljali in posledično tudi razumemo več. S prisotnostjo v sedanjem trenutku si dovolimo izkusiti v popolnosti vse, kar se dogaja okoli nas. To lahko dosežemo preprosto, z manipulacijo fokusa. Morda sem uporabila malo grobe besede, pa vendar kar želim povedati je to, da je izjemno pomembno, da smo zavestno prisotni v trenutku, kar bo na začetku mogoče z usmerjanjem pozornosti in misli, kasneje pa preide v navado in postopoma prestopimo prag, ko življenje začnemo živeti zavestno, iz odločitve.

Naučili smo se že, da je svet to, kar mislimo. Spoznali smo, da omejitev ni. V osnovi smo svobodna bitja s svobodno voljo.  Razpravljali smo o pomembnosti osredotočenosti, saj energija sledi pozornosti. Več  pozornosti kot usmerimo v določen cilj, več energije damo verjetnosti manifestacije. Največja verjetnost bo pa seveda takrat, ko izhajamo iz svojega srca. Razum je orodje našega uma, um pa je platno, na katerega rišemo svojo zavest. Zavest je ustvarjalna in mi smo ustvarjalci. Zakaj potem ne bi živeli svojega življenje iz odločitve?

Človek je več kot le kup kosti in mesa. Človek je ne samo fizično, pač pa tudi čustveno, mentalno, zavestno in ustvarjalno bitje.  Človek je duhovno bitje, v fizični preobleki. Človek čuti, misli in kreira po svoji domišljiji. Prestopimo prag fizičnega in v materialno usmerjenega mišljenja ter izkusimo polnost svojega bitja. Zdaj je čas, zdaj je trenutek moči.

"Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, vendar za tiste, ki ljubijo, časa ni."  Henry van Dyke 

Bistvo je očem nevidno

Ko so bogovi ustvarili nebesa in zemljo – v skladu s staro zgodbo z dežel Vzhoda – so naletli na eno in edino težavo: kam skriti Resnico.

Niso želeli, da bi bila preveč očitna, ker jih je veselila misel, da jim bo opazovanje iskanja Resnice, prineslo veliko zabave.

Eden izmed bogov je predlagal, da Resnico skrijejo na vrh najvišje gore; drugi, na najbolj oddaljeno zvezdo. Tretji bog je predlagal, da bi bila skrita v najglobljem in najbolj temačnem breznu in predlog četrtega, je bila temna stran lune. Navsezadnje, je najstarejši in najmodrejši bog prišel na dan s predlogom, da se Resnica skrije v srce vsakega posameznega človeškega bitja.

Tako bodo Resnico iskali po celotnem Vesolju, preden jo bodo odkrili.

“Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.” (Antoine de Saint-Exupéry; Mali princ)

OSREDOTOČENOST

3. princip - MAKIA - ENERGIJA GRE ZA POZORNOSTJO (osredotočenost)

Predstavljajte si, da vas nekdo vpraša o vaših željah.
Katere so tiste iskrene želje, ki ob pomisli nanje, srce zaigra in zapoje? Na kaj se nanašajo vaše želje, če imajo korenine globoko v srcu?
Čemu strah, če se lahko z malo nežnosti do sebe in osredotočenosti, korenine teh želja razrastejo in sadovi njih poženejo v izobilju, kakršnega si morda niti ne upate predstavljati.
Nikar se ne omejujte. Da omejitev ni, da te obstajajo le v umu, smo že razdelali v prejšnjem zapisu. In da ostajajo tam vse dokler jih hranimo s pozornostjo tudi.

Kamor usmerjamo svojo pozornost, tam vlagamo energijo in s tem dajemo moč ideji, konceptu, želji, da se manifestira. Tako je tudi z omejitvami. Bolj ko smo osredotočeni na nekaj, kar nas omejuje, večji zid bomo zgradili okrog sebe.

Pomembno je, da smo jasni in osredotočeni glede svojih želja, kajti to je edini napor, ki nam omogoča možnost doseganja tistega, česar si srčno želimo.
Ko izhajamo iz sebe in smo jasni glede svojih želja in pričakovanj, je popolnoma vse mogoče.
V neskončnosti Vesolja imamo na razpolago nešteto možnosti. Verjetnost, da se določena manifestirai, je odvisna od nas, oz. naše odprtosti, sprejemljivosti in dojemljivosti.
Že samo dopuščanje določene možnosti, poveča njeno verjetnost in bolj kot smo nanjo osredotočeni, verjetnost dodatno povečamo.
Da se verjetnost udejanji, pa ne gre brez trdnega verovanja in brez prisotnosti kančka dvoma.

Z veliko dela na sebi in še več (dobre) volje, ni nič nemogoče.

Moč osredotočene pozornosti je pomemben koncept v filozofiji Hune, ker glede nanj, energija sledi pozornosti.
Da smo jasni glede svojih želja pa je pomembno, ker velja tudi obratno. Pozornost sledi energiji.
Torej, če smo jasni glede tega, kaj hočemo in kaj si želimo, energije ne bomo po nepotrebnem trošili, pač pa jo bomo pozitivno usmerjali v to, kar izberemo.

 Aloha.

OMEJITEV NI

2. princip - KALA - OMEJITEV NI (biti svoboden)

Da omejitev ni, je druga temeljna ideja sedmih principov Hune, ki je nadaljevanje prve, katere pomen smo  spoznali in predelali v predhodnem zapisu. Da vas malo spomnim, prva je bila o zavedanju in o tem, da je svet to kar mislimo da je.
Misel je energija, na katero se Vesolje vsakokrat odzove, zato je pomembno, da se svojih misli zavedamo, ker se jih na ta način, naučimo upravljati.
Rečemo lahko, da tako prevzamemo vajeti nad svojim življenjem in doživljanjem sveta.
Težava se pojavi, ko svoje misli omejujemo.
Kje pa naj bi pravzaprav bila meja našega razmišljanja?
Preprosto je ni. In ravno to je težko sprejeti za dejstvo, ker smo bili naučeni povsem drugače.
Razum še vedno velja za zdravo pamet, ko na podlagi razumskih razlag in pojasnil, prepričanj in predsodkov, postavljamo omejitve glede na moralne ločnice, ki jih pridobimo tekom vključevanja v sistem družbeno sprejemljivih norm in ravnanj.
Naučeni smo kaj naj bi bilo prav in kaj naj bi bilo narobe, kaj naj bi bilo moralno in kaj ne, kaj naj bi bilo sprejemljivo in kaj naj bi izstopalo.

Vesolje pa omejitev ne pozna in v nematerialnem svetu omejitev ni, če le to razumemo in seveda verjamemo.
Edini omejen, v tem tridimenzionalnem svetu je naš um.
Omejen je postal z zasipavanjem z informacijami, ki niso nič drugega kot diktat družbe, katere del smo.
Je edini, ki nam preprečuje, da bi vseskozi doseglai svoj polni potencial, da bi se podali na pustolovščino za svojimi sanjami, iz katerih smo oblikovali cilje.
Če so zdaj morda še v povoje zaviti in navidez nedosegljivi, bomo kaj kmalu spoznali, da so še kako dosegljivi in povoj bo izginjal plast za plastjo, dokler ne ugledamo zaklada, ki ga nosimo v sebi.

Ni razloga za preplah, če vzamemo v obzir dejstvo, da je vsaka naša misel kreacija sama po sebi, produkt iz nas samih, in ga kot takega lahko po mili volji, kadarkoli spremenimo, preoblikujemo ali na novo ustvarimo, ter se pri tem zavedamo, da omejitev ni.
Vse kar zaznavamo z našimi zemeljskimi čutili je utvara, privid, iluzija, ki jo kreiramo s pomočjo domišljije.
Tu bi omenila zaznave, torej občutkov, kateri so pokazatelji rezultatov naše lastne sposobnosti razmišljanja oz. vživljanja se v misli, ki jih mislimo oz. v svet, ki si ga (iz)mislimo.
Domišljija ne pozna meja in tudi um je mogoče izšolati in razširiti do mere, kolikor si dopustimo.

Z razumevajem delovanja nas samih pride čas, ko začnemo spreminjati svoje stare miselne vzorce, navade in se poglobimo v vprašanje, v kaj pravzaprav verjamemo.
In za tem časom pride čas, da spremenimo vse, ki več ne služi našemu namenu ter nas zavira v nadaljni rasti in razvoju.
Izgubiti nimamo kaj, pridobimo lahko vse.No, kolikor si pač dopustimo.
Prav v tem je čar, da ko enkrat odmislimo in odstranimo navidezne ovire, postane svet širok in prostran ter naše življenje polno in izpolnjeno.
Vse kar nam je potrebno storiti je, da si dovolimo užiti neznosno lahkost bivanja in si dopustimo svobodo.
Kako nam to uspe?
Predamo se. Odvržemo bremena preteklosti, ki jih že predolgo prenašamo na ramenih in pod katerimi se nam šibijo kolena.
Osvobodimo se starih prepričanj, predsodkov in navad, zaradi katerih smo padli v lastno ujetništvo.
Spustimo vse, kar nam ne služi več in kar ne sodi v našo na novo osnovano resničnost.
Odpustimo si, ker nima smisla kopičiti energije v dogodkih iz preteklih ravnanj, saj je bila tedaj naša resnica drugačna kot je danes in v tistem določenem trenutku, smo naredili točno tisto, za kar smo bili mnenja, da nam ustreza.
Vse prevečkrat slišim, kako bi nekdo z današnjo pametjo ravnal drugače v neki situaciji v preteklosti, pri tem pa se ne zaveda, da je njegova pozornost usmerjena v preteklost in ni prisoten v sedanjem ustvarjalnem trenutku.

Predati se, ne pomeni izgubiti kontrolo ter zgolj plavati s tokom, kakor nanese. Predamo se življenju s tem, ko  se zlijemo z reko življenja in postanemo njen tok.
Predamo se neskončnosti Vesolja in s tem neskončnim možnostim, ki so v njem.
Nič ni nemogoče, na nas pa je, da sami pri sebi ugotovimo, kako do tega priti.

Da bi zadihali svobodno si moramo odpustiti in odpustiti moramo vsem drugim, za katere smo mnenja, da so nas kdajkoli na kakršenkoli način prizadeli in ranili.
Vedno je v ozadju razlog, da se nekaj zgodi, četudi ga sprva ni vedno moč prepoznati.
Tu smo zato, da izkusimo življenje v vsej njegovi polnosti, da rastemo in se učimo na lastnih izkustvih. Z vsakim izkustvom pridobimo neko novo (s)poznanje in se iz njega lahko nekaj naučimo, če le sprejmemo idejo o kontiunirani rasti in razvoju ter smo "odprte glave", bi rekli po domače.
Predramiti se moramo, odpreti oči in sprejeti, kar si ustvarjamo. Kako to doživljamo pa se odločimo sami.
Zavestna odločitev, da bomo želi kar sejemo, vsekakor pripomore k spremembi preusmeritve dosedanjega razmišljanja.
Vprašamo se lahko, kaj si želimo, katere so naše resnične srčne želje in si dovolimo, da postanejo naša gonilna sila.
Prenehajmo s postavljanjem omejitev, ki nam preprečujejo uvid celotne slike. Ker so želje tesno povezane s pričakovanji, vedno pričakujmo le najboljše.
Nekaj več besed o pričakovanjih bo napisanega v zadnjem delu, kjer se bo razpravljalo o sedmem principu, ki govori o učinkovitosti kot o merilu resnice.
Ko bomo enkrat razdelali vseh sedem principov, bomo videli, da so medsebojno povezani in prepleteni in odstrl se nam bo še en delček mozaika preprostih in učinkovitih življenjskih resnic.

Zavedajmo se, da vse kar mislimo in naredimo vpliva na svet okoli nas, ker je v končni fazi vse povezano z vsem.
Karkoli mislimo ali naredimo vpliva na svet okoli nas in vsaka sprememba v okolju posledično vpliva zopet na nas.
Tako kot stanje zavesti človeka vpliva na um in telo.
Kot smo rekli, omejitve obstajajo samo v našem umu in s širjenjem zavesti bomo pripomogli k njegovi razširitvi.

Postavljanje omejitev je dejanje iz strahu pred neznanim, na podlagi naših prepričanj in predsodkov.
Ko odmislimo omenjene, lahko poletimo.
Zakaj vendar se bojimo poleteti in razprostreti svoja krila visoko v nebo, kjer je lepši razgled?
Za začetek, je odločitev tista, ki je potrebna. Ne samo odločitev, pač pa zavestna odločitev

Dana nam je edinstvena priložnost, da se izkusimo v preobleki človeškega bitja in popolnoma nesmiselno bi bilo zapraviti to čudovito izkustvo s postavljanjem navideznih meja in metanjem si polen pod noge.
V krogu življenj, ne izkusimo dvakrat istega življenja, zato je pomembno, da se zavedamo naše edinstvene priložnosti.

Zaživimo svoj potencial v polni moči, neponovljivo edinstvenost človeške izkušnje in zaživimo svoje sanje. Bodimo tista neverjetna bitja, ki smo s tem namenom tudi tu.

Vsak trenutek, ki ga izgubimo in nismo mi, to kar v resnici smo, je samo še en trenutek, ki ga nikdar več ne bo nazaj.

Zato je ZDAJ čas, da se ODLOČIMO za SVOBODO.

Preprosto verjeti

Čas je nekaj abstraktnega, subjektivnega.
Ne moremo ga zaznati z našimi petimi čutili, pa vendar ga uporabljamo vseskozi.
In prav tako je z našimi življenji.
Življenje je abstraktno, ker si ga vseskozi sprotno ustvarjamo. Je subjektivno, ker ga lahko samo mi doživljamo na način kot ga doživljamo.
Smo ustvarjalci, kreatorji svojih življenj in na nas je kako bomo doživljali svoj svet.

Najprej je bila misel. Vedno je najprej misel. Vendar kateri je ključni faktor, ki misel materializira? Spoznala sem, da je to pozornost.
Tako preprosto je to.
Le nekaj moramo še prej vedeti.
Vera.
Vera je tista, ki premika gore pravijo. In resnično tako je.
Lahko mislimo prijetne misli, si ponavljamo pozitivne afirmacije in preberemo nekaj knjig. Žal pa samo to ne zadostuje.

Verjeti je ključ do Vesolja.

Verjamem in vidim da je temu tako.

Sprva me je begal cel kup na novo pridobljenih informacij. Na koncu pa sem spoznala, da je to vse že v meni in jaz vse to že vem.
So samo različne interpretacije in glej ga zlomka, vse so prave!

Kako se torej sporazumevamo z Vesoljem. Čustva so univerzalni jezik in dodajam, da so občutki njih prevodniki.
Občutke sprožijo čustva, ki jih zaznavamo kot dražljaje.
Z logičnega vidika nas potemtakem usmerjajo, da se čustev zavemo in jih izrazimo.

Preko čustev in čustvovanja smo vsi medsebojno povezani in s tem univerzalnim jezikom se povezujemo z Vesoljem ali našo višjo resničnostjo, božansko matriko, vsem kar je.
Čeprav je kvantna fizika relativno mlada veda, prihaja do pomembnih odkritij, o katerih so bile podučene že starodavne civilizacije in nam prinaša isto sporočilo kot so nam ga podali naši predniki.
Razlikuje se zgolj po interpretaciji.
In spet smo tam...

Zahodna civilizacija je postavila utrdbe z visokimi zidovi in ustvarila dimno zaveso, preko katere se komaj kaj še vidi.
Vso pozornost in napor smo preusmerili v zunanji svet in s tem nismo naredili nič drugega, kot se oddaljili drug od drugega, z občutkom navidezne ločenosti na bojnem polju.
Zanemarili smo pa tisto, od koder vse izhaja. Iz notranjosti človeka in iz njegovih notranjih svetov.
Posledično smo otopeli in izgubili stik s sabo in z Vesoljem.
Nadvladal nas je strah in podlegli smo še večjemu občutku navidezne ločenosti. In tako je bil izgubljen, na stran potisnjen univerzalni jezik čustev.
Človek je postal robot, ki je upravljan z vseh koncev. Ker tako misli. In ker misli, da je tako prav.
Pozabil je svoje bistvo, ki pa je ves čas tu in potrpežljivo čaka, da se ga znova dotakne.
Ne ve, da je njegova prava narava ves čas tu, na dosegu roke.
Namesto da stremi k materializmu ter išče zgolj zadovoljstvo v zunanjem svetu, je skrajni čas, da se zazre vase in razišče globine svoje duše, ki nosi zapis večnih modrosti.

Notranji, zemeljskim očem nevidni svet je tisti, iz katerega pravzaprav vse izhaja.
Kakor zgoraj, tako spodaj.
Kakor navznoter, tako navzven.
Tako kot doživljamo sebe, tako doživljamo ves svoj svet.

V globinah človeške duše ležijo odgovori na vsa vprašanja.
Tudi na eksistencialna, ki so pereča problematika malodane vsakega posameznika, vsaj enkrat na določeni točki.

Otroci Zahoda potrebujemo več kot besedo in kratko razlago.
Zakaj? - Ker smo bili vzgojeni v duhu razuma, v razumske ljudi in človek kot tak, mora najprej analizirati in razumeti.

Šele ko se nam pojasni vse do potankosti kaj in kako, kaj vse to prinaša, postanemo malo bolj prožni za nove razsežnosti.

Ponavljam, verjeti je ključ.
Kje se vera začne? -Pri sebi.
Kot prvo, moramo verjeti vase.

Religije so dober primer slepe vere. Nič nimam proti religijam samim, nikakor. Me pa odvračajo verske institucije, ki delujejo po principu obsežne manipulacije z ljudstvi.
Pomislimo samo koliko krvi je bilo po nepotrebnem prelite v imenu "boga".
Vsaka izmed religij ima svoje zgodbe, razlage, nauke in modrosti. A kaj ko so to samo še manipulativna orodja! Če pogledamo od daleč in z druge perspektive se vse lepo vidi in krasno je, da imajo bogaboječi posamezniki nekaj v kar verujejo...
Pa vendar, pod kakšno ceno vas vprašam?!
Boga se je treba bati, ker če ne boš to delal tako in tako, te bo kaznoval?!
V redu je...

Kar resnično šteje je, da verjamemo vase. Vedno in v prvi vrsti.

Verjamem vase.
Sem kreator lastne usode in soustvarjam Vesolje, ki se vseskozi ustvarja...
Učim se in rastem, skozi celoten življenjski proces.

Jaz sem tista, ki odločam o svojem življenju, Pika.

Vsi gremo skozi različna obdobja in morda je na meni najvidnejši pečat pustila faza uporništva. Ne govorim o uporništvu brez razloga, pač pa v smislu, da je za sliko, ki sem jo takrat videla, nekaj več. Nisem hotela da je skrito in upornica sem postala, ker sem želela da je le to-nekaj več, odkrito!
Med "prav" in "narobe" je postala tanka linija, ki se je vedno bolj tanjšala, dokler se ni naposled pretrgala.
Kaj pa zdaj? Kam, kako? Zakaj?
Nastal je en velik vprašaj.
V trenutku se mi je porušil svet, ki sem ga gradila do tedaj, na podlagi preteklih prepričanj. In v tem sem se kaj hitro zavedla, da sem jaz tista, ki imam moč, da to spremenim in si na podlagi novonastalih prepričanj ustvarim boljši svet.
Saj sta bili v resnici samo dve možni opciji.
Ali ostanem pri tleh in si še naprej zatiskam oči ter ušesa ali pa se poberem, dvignem glavo in pogumno zakorakam novim pustolovščinam naproti.
Jasno je, da sem se odločila za slednjo možnost.

V vsem tem sem spoznala, da je na meni in samo na meni odločitev, kako bom doživljala svet v katerem sem se znašla po naljučju ali pristala z razlogom.
Z razlogom, seveda. Naključje imenujemo vse tisto, česar razlogov v prvotni fazi ne razpoznamo.

Zakaj zdaj in zakaj ne prej se glasi vprašanje marsikaterega duhovnega popotnika, ampak ta kaj kmalu razume, da je vse ob pravem času in točno tako, kot mora biti. Za njegovo dobro, seveda.
Dogodkov se ne da izsiliti.
Čeprav se včasih zgodi tudi, da pravzaprav smo pripravljeni in nato potrebujemo samo nežen (če smo res slepi in gluhi tudi močnejši) dregljaj za korak v "neznano".

Ni potrebe da nas strah omejuje ali hromi.
Strah pred neznanim se z vsakim korakom naprej, umakne korak nazaj.

Samo pogum in pustolovščina je naša!
In kot bi mignil, že smo pustolovci, na lovu za novimi dragocenimi odkritji, v lovu na skrite zaklade, za katere nobena gora ni previsoka, niti nobena reka pregloboka...

Mi smo tisti, ki se odločamo. Mi smo tisti, ki spreminjamo.




"Če vam nekaj ni všeč, potem to spremenite. In če tega ne morete spremeniti, spremenite svoj odziv. Ne pritožujte se."  (Maya Angelou)

SVET JE TO KAR MISLIŠ

1. princip - IKE - SVET JE TO KAR MISLIŠ (zavedati se)

To je to. Osnovni princip in temelj celotne ideje.
Pomeni, da smo kreatorji svoje resničnosti.

Na navedeno temo, je bilo že mnogo povedanega, napisanega in tudi posnetega. Pa še vedno se lovimo v svojih miselnih vzorcih.
In tako bo, dokler tako mislimo.
Veliko lažje bi bilo, ko bi ob rojstvu v življenje dobili pisna navodila ter priročnik za uporabo, kajne?

Največkrat se ujamemo v ozkoglednost in se ne zavedamo, kje ima naše mišljenje omejitve. Da kar se da poenostavim, naj kar na začetku povem, da omejitev pravzaprav ni.

Veliko večino časa, delujemo podzavestno. To pomeni, da na znane situacije reagiramo podobno, kot smo že, ko smo bili v podobni situaciji.
Um nam naslika pretečo nevarnost oz. dano situacijo, mi pa se odzovemo kakor se znamo, saj imamo zaradi tega občutek, da situacijo obvladujemo.
To pa ne pomeni nič drugega, kot da se oklepamo navidezne varnosti, saj je podzavest tista, ki nas skuša obvarovati.

Kaj kmalu ugotovimo, da smo se ujeli v lastno kletko in da je tam "zunaj" še mnogo možnosti, ki bi jih lahko izkusili, še neskončno neraziskanega terena.

Ko se razsvetlimo s tem spoznanjem, se velikokrat zgodi, da se znajdemo na prelomnici. Pomembno je, da odkrijemo svoj namen in kako mu najprimerneje služiti. Na ta način se v veliki večini osvobodimo. Stopimo iz teme in ugledamo svetlobo.
Odpremo si vrata ječe, ki smo si jo ustvarili in se podamo na razburljivo ter vznemerljivo popotovanje.

Vse možnosti so nam na razpolago, če si le dovolimo iskati. Prav vse je tu in zdaj. V tebi, v meni, v nas vseh.

Torej, če razmišljamo o "zunanjem" svetu, da smo ločeni, potem tako je. Ta ideja je ideja navidezne varnosti.

Naš svet se spremeni, ko se spremeni naše mišljenje.
Vse pa se začne z zavedanjem.
Ko se zavedamo svojih misli, besed in dejanj v vsakem trenutku našega vsakdana, lahko z izbiranjem pozitivnih, ljubečih in sočutnih misli kaj kmalu ugotovimo, da smo na poti, ki postaja mirna, sočutna, polna optimizma in ljubezni.
Zavedanje naših dejanj in reakcij na okoliščine nam ponuja jasno razumevanje nas samih, vseh ostalih ljudi ter okolice, ki nas obdaja.


Velikokrat se zgodi, da nastopimo v situaciji, ko nas ljudje krivijo za svojo nesrečo.
Bodimo sočutni. Ko vpijejo na nas, se zavedajmo, da to ni nič drugega kot krik na pomoč.

Ljudje polni jeze, tisti, ki se odzivajo z jezo, frustracijami in uporabljajo agresiven pristop, se niti ne zavedajo, da v bistvu ne vidijo nas, pač pa le lastnem odsev, kateremu govorijo.
V navedeni situaciji nastopimo, da se le-ti izrazijo, da izrazijo tisto, kar resnično čutijo globoko v sebi.
Mi smo samo njihovo zrcalo. Na njih je ali in kdaj bodo ugledali lasten odsev.
Zato bodimo do njih sočutni, poslušajmo jih in imejmo jih radi.
Tudi Jezus na križu ni preklinjal, ampak je molil za svoje krvnike: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«

Z zavedanjem prevzamemo popolno odgovornost nad svojim življenjem.
Z zavedenjem lahko vse stvari spremenimo na bolje, če le tako izberemo.

Čas je, da se zavemo kaj v naših življenjih nam odgovarja in kaj ne, ter to spremenimo! Začnimo z jasno vizijo, načrtom in ciljem.

 Love&blessings <3

LeiLani: HUNA & 7 PRINCIPOV

LeiLani: HUNA & 7 PRINCIPOV: "Kaj je Huna? Huna je starodavno ezoterično znanje. Beseda ' huna ' pomeni v dobesednem prevodu ' skrivnost '. Pravzaprav gre za prepros..."